Plakat, naš kamerat

mednarodna študentska razstava

Četrtek–nedelja, 18.–21. 6. 2026, Mašinhaus

Adriana Bordas, Andrea Kolak, Antonia Sverić, Aoife O'Shea, Darija Krkovič, Jakob Toplišek, Karin Kastelic, Laura Barac, Leona Kirasić, Lucija Prpić, Matic Hribar, Mia Obreza, Naisa Soisa, Neja Rudolf, Petra Korac, Pika Sekulić, Sara Brezovar, Zala Koren, Zarja Lehner, Zoja Dolenc, Živa Tavčar Kunstič

Mentorji: doc. Mihael Giba, doc. Maja Gspan Vavpetič, doc. Boris Beja

Plakat je ogledalo časa, prostora in družbenih sprememb. V likovnem polju vizualnega sporočanja nam omogoča, da ob tehnološkem napredku sledimo tudi odnosu oblikovalcev do interpretacije izbrane – ali, bolje rečeno, posredovane – teme. Industrijska revolucija, s katero so tesno povezani tudi rdeči revirji, je močno zaznamoval razvoj plakata. Različni izdelki in storitve so se morali oglaševati širši javnosti, ob tem pa se je razvijal tudi propagandni in politični plakat, ki je pomembno sooblikoval podobo urbanega prostora.

V pregledu plakatov, ki jih je Cvetka Požar zbrala v knjigi Stoletje plakata: Plakat 20. stoletja na Slovenskem, avtorica izpostavi delavstvo v povojnem plakatu Janeza Trpine z naslovom Osvobojeni gradimo. Gre za enega najreprezentativnejših plakatov tega obdobja, ki ga odlikuje likovna redukcija in monumentalna, heroična podoba delavca, ki vabi k obnovi porušene domovine. Odsotnost izrazite partijske ikonografije kaže na širšo mobilizacijo družbe k udarnemu in prostovoljnemu delu. Delavci nastopajo tudi v plakatu 1. maj Milenka Bambiča, kjer tri stilizirane figure v futurističnem slogu stopajo po stopnicah ob prisotnosti socialističnih simbolov – klasja, rdeče zvezde in kladiva. V poznih 70. letih fotografija postane pomemben izrazni medij in ključni element vizualnega sporočila. Jani Bavčer v seriji Rad imam mleko upodobi delavca s čelado med malico; šlo je za vzgojno-komunikacijska sporočila, naročena s strani Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije.

Plakati, predstavljeni na razstavi, so rezultat dela študentov iz različnih okolij: izrednih študentov Grafične in medijske tehnike na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter študentov izbirnih predmetov Digitalna slika II in IV na Akademiji uporabnih umetnosti Univerze na Reki. Njihova dela vzpostavljajo dialog s plakati, ki jih je v prvih petih letih ustvaril festival delavskega filma Kamerat. Novo obdobje zaznamuje barvni dialog konstruktivistične rdeče in črne, ki s sodobnimi likovnimi pristopi nadgrajujeta vsebino festivala v različnih oblikah digitalnega izražanja.

Interpretacije delavske tematike segajo od klasične risbe do digitalnih grafičnih programov, fotomontaže in ponekod tudi uporabe umetne inteligence. Tradicionalne simbole, kot sta srp in kladivo, nadomeščajo sodobni atributi, ustvarjeni z digitalnimi vmesniki in programskimi orodji, ki ne žanjejo več žitnih klasov, temveč zbirajo in sestavljajo podatke v neskončnih podatkovnih bazah v posodobljene oblike.

Delo sodobnega likovnega ustvarjalca v okviru festivalskega programa zamrzne idejo dela in jo zameji v pravokotnem formatu plakata. Industrija ostaja ključni okvir razumevanja tematike dela pri mladih, medtem ko klasični atributi – kramp, lopata, zaščitna oprema – še vedno simbolizirajo težo in vsakdan delavskega življenja. Ob tem pa so delavske pravice neločljivo povezane tudi s pravico do svobodnega izražanja, posredovanja sporočil in interpretacije, ki se sklene v pogledu in razmišljanju gledalca.

Ob razstavi si tako lahko zaželimo, da bi plakat tudi v novem stoletju nastajal v svobodnem ustvarjalnem prostoru ter na ulicah še naprej ustavljal naš pogled in bil naš urbani oblikovalski kamerat.