Brezplačen vodeni ogled v sodelovanju z Zasavskim muzejem Trbovlje

Evropo je v 19. stoletju zajela industrializacija in »zmajeva kri« v zasavskih krajih je dobila pravo veljavo. Do takrat je bila osrednjeslovenska pokrajina redko poseljena in težko dostopna. Spremembe so se začele z odkritjem premoga in izgradnjo južne železnice sredi 19. stoletja. Premog kot osnovni energetski vir je začel poganjati težko industrijo. Nastajale so mnoge »fabrike«, kar je privedlo do tega, da je bilo Zasavje v prvi polovici 19. stoletja prvo industrializirano območje današnjega slovenskega prostora in zibelka slovenskega proletariata.
Zelena pokrajina se je spremenila v Črne revirje. Od sredine 19. stoletja se je število delavcev v rudarskih in industrijskih krajih nenehno večalo. Skupne so jim bile (pre)nizke mezde, dolg delovni čas, slabe in nevarne delovne razmere, nedoseganje eksistenčnega minimuma in neurejeno socialno zavarovanje.
Nezadovoljstvo rodi upor – rudarski kraji so postali znani tudi kot Rdeči revirji.
Proletariat se je upiral obstoječemu sistemu in se boril tako za spoštovanje kolektivne pogodbe, krajši delovni čas, boljše ekonomske, socialne in delovne razmere kot tudi za volilno pravico. Za človeške in politične pravice se je borila večina prebivalstva v času vojn. Zadnje obdobje so zaznamovali »štrajki« za ohranitev delovnih mest in protesti okoljskih aktivistov, ki se borijo za pravice prihodnjih generacij.
Danes je zasavska regija na poti gospodarskega prestrukturiranja in čistejšega življenjskega okolja. Materialna dediščina preteklosti dobiva nove vsebine, največjo duhovno zapuščino naših prednikov – tovarištvo in solidarnost – pa moramo s ponosom varovati njihovi potomci.