Srbski filmi z delavsko tematiko imajo bogato zgodovino in pomembno mesto v srbski filmski
industriji. Od sredine 20. stoletja so se delavski filmi izkazali kot močno orodje za
pripovedovanje zgodb, ki prikazujejo izzive, s katerimi se soočajo delavci, ter odražajo
njihovo vztrajnost in pogum v danih razmerah. Ti filmi so se posvetili tudi obravnavanju
socialnih in političnih tem, pogosto pa so izpostavljali kompleksnost delovnih pogojev in
nepravičnost. Prikazovali so boj delavskega gibanja proti izkoriščanju, neenakosti in družbeni
krivici. Tik po koncu druge svetovne vojne, v času socialistične Jugoslavije, so se začeli
pojavljati partizanski filmi, ki so kljub vojni tematiki sočasno postavljali temelje za nastanek
delavskih filmov.
Desetletje kasneje je sledilo obdobje masovne produkcije filmov, ki so tematizirali temačne
plati in družbenopolitične nefunkcionalnosti takratnega časa. To je bilo obdobje, imenovano
'črni val' (crni talas), ki je med drugim zajemalo elemente delavstva, hkrati pa dajalo
poudarek razsežnejšim problematikam ter provokativno kritiziralo aktualno družbeno in
politično dogajanje. Kljub poskusu cenzuriranja in prepovedi predvajanja filmov ter
izganjanja režiserjev so filmi pridobili mednarodno prepoznavnost. Med njimi je vredno
izpostaviti film režiserja Želimirja Žilnika Zgodnja dela (Rani radovi, 1969), katerega
predvajanje je bilo prepovedano do leta 1982 – hkrati pa je bil predvajan v okviru prve
izvedbe festivala Kamerat – ter W.R. – Misterij organizma (W.R. – Misterije organizma,
1971) režiserja Dušana Makavejeva. Film je bil prepovedan naslednjih 16 let od svojega
nastanka, Makavejev pa obtožen kaznivega dejanja in izgnan iz domovine do konca
takratnega režima.
Po razpadu Jugoslavije in vstopu Srbije v obdobje tranzicije so se teme delavskega razreda še
vedno pojavljale v filmih, vendar v prenovljenih in aktualnejših oblikah. V zadnjih nekaj letih
se je produkcija takšnih filmov dodatno povečala. Sodobni režiserji si prizadevajo prikazati
izzive delavcev v kapitalističnem sistemu, pri čemer izpostavljajo brezposelnost, revščino in
izkoriščanje, kar je odlično prikazano tudi v filmu režiserja Miloša Pušića Junaki delavskega
razreda (Heroji radničke klase, 2022) , ki smo ga lansko leto predvajali na drugem festivalu
Kamerat.
Glavni razlog za izbor letošnje države v fokusu je bogata zgodovina srbskih filmov z delavsko
tematiko, kar dokazuje program filmskih projekcij predhodnih dveh izvedb festivala,
katerega del so bili tudi srbski filmi. Poleg tega pa tudi dejstvo, da Slovenijo in Srbijo
združujejo skupna zgodovina ter dobri meddržavni odnosi, ki se z leti krepijo. Pri vsem tem
nam je kot ključni povezovalni člen z našim festivalom v pomoč Veleposlaništvo Republike
Srbije v Sloveniji. Državi sta v tesnih stikih in si prizadevata za nadaljnje krepitve dobrih
odnosov na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, zato smo neizmerno
zadovoljni in ponosni, da lahko s festivalom Kamerat prispevamo k dodatnemu utrjevanju
vezi med Slovenijo in Srbijo.
